Navajanje virov
Pri pisanju vseh vrst strokovnih besedil, kamor sodijo tudi seminarske in raziskovalne naloge ter referati moramo v posebnem poglavju napisati abecedni seznam uporabljenih virov. Navajanje virov je natančno določeno z mednarodnimi standardi, ki so različnih vrst. Ti se med seboj razlikujejo po vrstnem redu elementov in ločil, ki jih uporabljamo med navajanjem.
Ta pravila sledijo Mednarodnemu sporazumu ISO 690 (za publikacije) in mednarodnemu standardu ISO 690-2 (za elektronske in netiskane vire)

Pravila v Navajanju virov in literature ISO standardi:

Na koncu pisnega izdelka moramo v posebnem poglavju natančno navesti vse vire in literaturo, ki smo jo uporabili pri svojem delu. Viri in literatura sodijo v pisnem delu v posebno poglavje.Razvrščeni morajo biti po abecedi avtorjev- pri tem upoštevamo prvo polnopomensko besedo iz naslova. Če se torej naslov dela začne s predlogom, členkom ipd., teh pri razvrščanju ne upoštevamo. Pri navajanju je najpomembnejše to, da pravilno navedemo vse bibliografske podatke/ elemente, da je mogoča identifikacija vira (ne glede na to, da različne stroke uporabljajo nekoliko drugačen red bibliografskih elementov ali različna ločila). Elementi so odvisni od vrste vira (vseh ne uporabimo pri vsakem viru).

Bibliografski elementi so:

Priimek in ime avtorja( nazivov dr., prof., mag. ipd. ne pišemo).
Leto izida.
Naslov, podnaslov dela (podnaslov zapišemo z malo začetnico, razen če pravopis ne zahteva drugače). Pes: naš najboljši prijatelj oziroma Runo: Mojčin najboljši prijatelj.
Izdaja. (1., 2. natis, ponatis, dopolnjena izdaja ipd.)
Vrsta medija (zapisana v oglatih oklepajih).
Kraj in ime založbe/samozaložba (pri navajanju založb/založnika izpustimo izraze & Sons- & Co- Inc.).
Zbirka, štetje. (zbirka Vrhunci stoletja, 10. knjiga).
URL-naslov, ki ga zapišemo v suličastih oklepajih. (http://www.gcc.si/)
Datum citiranja
ISBN = International Standard Book Number (mednarodna standardna št. knjige) ali ISSN = International Standard Serial Number (mednarodna standardna številka serijske publikacije).

Bibliografske elemente najdemo v:
v kolofonu in CIP-u (večinoma pri monografskih publikacijah, imajo ga tudi nekatere serijske publikacije; v kvadratku);
serijske publikacije pa imajo te podatke na naslovni strani (lahko v glavi naslova, ob strani, v pokončnem tisku ipd.).

Citiranje
Pri pisanju seminarskih in raziskovalnih nalog ter referatih, uporabljate različne informacijske vire , iz njih dobesedno prepisujete ali pa vam služijo zgolj kot okvirna podlaga za pisanje. Pri tem je nadvse pomembno, da natančno označite, od kod povzemate besedilo – CITIRATE – saj gre v nasprotnem primeru za t.i. intelektualno krajo.
Zakaj citirati?
Da bralca usmerimo k virom, ki bi mu podali več informacij, povezanih z obravnavano temo. In predvsem zato, da priznamo avtorstvo nekomu drugemu.
Če tega ne storimo, je naše delo plagiat, kar Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot: “kar je prepisano, povzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno (…)” (SSKJ, 1995, str.847)
1. način citiranja:
“Sreča je zanesljiv blagoslov, ki samo čaka na naš dotik.” (Shea, 2007, str.116) V poglavju Viri pa zapišemo: SHEA, Shawn Christopher, 2007. Sreča je. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Ogledalo). ISBN 978-86-11-17591-1
2. način citiranja: Shea (2007, str. 116) pravi, da je “sreča zanesljiv blagoslov, ki samo čaka na naš dotik”. V poglavju Viri pa zapišemo: SHEA, Shawn Christopher. 2007. Sreča je. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Zbirka Ogledalo). ISBN 978-86-11-17591-1

Posebnosti:
2 avtorja citata: vselej navedemo oba avtorja, med priimka pa vstavimo veznik in. (Kovač in Peternel, 2009, 56).
3 avtorji do vključno 5: prvič navedemo vse avtorje, pred zadnjim dodamo veznik in, naslednjič pa po prvem avtorju uporabimo okrajšavo idr.1. (wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock, 1994, 150) 2. (Wasserstein idr., 1994, 150)
Citiranje s spleta: “Strojno učenje (angleško machine learning, nemško Maschinelles Lernen) pomeni pridobivanje znanja na podlagi izkušenj. Ne gre za učenje na pamet, ampak za iskanje pravil v učnih podatkih. Tako lahko dobimo odgovor tudi na vprašanje, ki ni sodelovalo pri učenju. Dva najbolj znana predstavnika strojnega učenja sta nevronske mreže in skriti model Markova.”
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojno u%C4%8Denje) V poglavju Viri pa zapišemo: Strojno učenje (online). 2009. Wikipedia, the free enciklopedia. (Citirano 25. jul.2009;23:34). Dostopno na spletnem naslovu: <http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojno_u%C4%8Denje>.

DOSTOP DO KNJIG ZA domače branje in bralno značko
Domače branje sodi v obvezni del učnega načrta za slovenščino po posameznih predmetih. Učitelji slovenščine zato v skladu z LDN pripravijo ustrezne sezname po posameznih razredih. Večina knjig, ki jih predvidevajo so na razpolago tudi v naši knjižnici.
Učence in starše pa želimo opozoriti, da posameznih knjig nimamo, zato morajo učenci, ki knjig v šolski knjižnici ne dobijo, le te poiskati v bližnjih drugih knjižničnih ustanovah (Občinska knjižnica Gornja Radgona in Občinska knjižnica Lenart)
Želimo vas tudi opozoriti na pravočasno in redno vračanje gradivo v knjižnico, da lahko pride več učencev do želenih oziroma zahtevanih knjig v dogovorjenem času.

 

(Skupno 165 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost