V torek 4. maja smo se učenci od 4. do 9. razreda v Mursko Soboto. Spremljale so nas razredničarke vsakega razreda.
Celoten kulturni dan se je začel tako, da smo normalno prišli v šolo in si odšli po svojo malico, ki nam jo je priskrbela šola. Ob 8.15 uri smo se vsi skupaj že počasi odpravili proti avtobusni postaji. Pričakali so nas kar trije avtobusi. Z avtobusnim prevozom Uroša Lešnika smo se odpravili iz Negove po avtocesti vse do avtobusne postaje v Murski Soboti pred OŠ I. Za tem pešačili vse do Gledališča Park, kjer smo posedli sedišča z najboljšim razgledom na oder. Ogledali smo si predstavo z naslovom Gorjanci. Trajala je približno 50 minut. Gledališka predstava z naslovom Gornjanci predvsem prikazuje, kako sta pomembna glas in mimika tako nekoč kot še tudi dan danes. Zaigrana zgodba bi naj izhajala že iz časa, ko so si ljudje med sabo zgodbe še predvsem samo pripovedovali in jih niso mogli zapisati na list papirja ali računalnik. Igralsko zasedbo so sestavljale Nataša Keser, Urša Kavčič in Zvezdana Novaković, Katere so se izkazale zraven profesionalnega igranja tudi svoj izjemen glas.
Po ogledani gledališki predstavi smo imeli čas za malico. Po malici smo se peš odpravili vse do Galerije. Tam nas je vodila Jelka Geder Kosi, ki je tudi ena izmed zaposlenih v tej galeriji. Vodila nas je po veliki galeriji, mali galeriji in tudi balkonu. V delu velike galerije in balkonu smo si ogledovali dela Marka Zorovića, katerega naslov razstave je Slike in dela na papirju. V delu male galerija pa izbor iz stalne zbirke Galerije Ante Trstenjaka Ljutomer. Tudi tukaj smo celoten ogled galerije preživeli na prav poseben umetniški način, kjer je bil namen, da se učenci mes sabo čim manj pogovarjamo in se poskušamo pogovarjati s slikami, katere smo si jih ogledovali. Poudarek je bil tudi predvsem na tem, da smo izvedeli, da neglede na to kakšno izobrazbo bomo tokom svojega življenja opravili, lahko uresničimo svoje sanje. In to kar si želimo v življenju početi, moramo delati predvsem stvari, ki nas zanimajo in jih delati s srcem. Tako kot je povedala Barbara de Angelis, “Ko omejujete svoje sanje, omejujete svoje življenje.”
In tako se je naš kulturni dan počasi bližal koncu. Sprehodili smo se samo še do avtobusa in se odpeljali nazaj v Negovo. Po prihodu v šolo smo nekateri šli še na kosilo in tako vsak izmed nas počasi tudi domov.

Patricija Vogrinec, 9. razred

(Skupno 52 obiskov, današnjih obiskov 4)
Dostopnost