V petek, 21. septembra 2018, smo v sklopu usmeritev kot Unesco šola obeležili mednarodni dan, ki ga je OZN proglasila za svetovni dan miru. To je bil dan, ko se je tisoče šol in otrok povezalo v skupni misli miru in prijateljstva in ob 12. uri po lokalnem času po vsem svetu sadilo drevesa miru. Prva drevesa so posadili v Oceaniji, zatem pa, po poti Sonca v Aziji, Evropi in Afriki. Zadnja drevesa so posadili v Severni in Južni Ameriki. Na tisoče šol iz 150. držav vsega sveta je svoje misli miru združilo v sajenju dreves.
ENO program, v sklopu katerega smo omenjeni dan izvajali, se je začel v finski vasici ENO in je do sedaj dosegel že na milijone otrok, mladine, učiteljev in staršev. Prvi ENO dan sajenja dreves so organizirali pred 14 leti, 21. septembra 2004. To je bilo istega leta, kot je Wangari Maathai prejela Nobelovo nagrado za mir za sajenje dreves v Afriki.
Države članice OZN so leta 2016 sprejele 17 globalnih ciljev trajnostnega razvoja, ki pokrivajo številna področja, kot je odprava lakote, zdravje za vse ljudi, izobraževanje, podnebne spremembe, enakopravnost spolov, pravica do pitne vode, sanitarij in energije ter okoljske in socialne pravičnosti. Cilji trajnostnega razvoja si prizadevajo za mir in pravičnost za vse, saj je prav svetovni mir tisti, ki nam bo omogočil trajnostno prihodnost.
Drevo je simbol miru. Opominja na pomen narave in okoljevarstvene zaščite in simbolizira sodelovanje šol vsega sveta. Živimo v povsem različnih kulturah, vendar moramo ceniti bogastvo naše različnosti, spoštovati pravice vsakogar, tudi pravice narave in živali.
Izvedli smo krajši kulturni program, ki smo ga kot Unesco šola začeli z Unesco himno, ravnateljica šole nas je pozdravila s krajšim nagovorom, učenci pevskega zbora so nam zapeli dve čudoviti in sporočilni pesmici (pesem Hej, prijatelj postoj in Mavrica prijateljstva), četrtošolci so nam predstavili pesem Mike Vanhanen z naslovom DREVESA so PRIJATELJI.
In ker smo se odločili posaditi drevo GINKO, nam ga je v nadaljevanju zelo nazorno predstavil gozdar Stanko Rojko, ki nam je drevesce tudi priskrbel. Za zaključek pred samim sajenjem sta nas petošolki Tia in Zoja pospremili še z zaključnim plesom z lastno koreografijo.
Predstavniki razrednih skupnosti so s pomočjo gozdarja in hišnika posadili drevo miru, ginko in nanj obesili golobe miru, ki so jih iz papirja izdelali petošolci.
Učiteljica TJA, Mateja Šajhar, pa je opravila vse tehnične dejavnosti, ki so povezane z registracijo dneva oz. posajenega drevesa, zapisala zabavno sporočilo v angleščini, dodala fotografije in krajši video o dogodku, za kar bomo dobili tudi certifikat o udeležbi na mednarodnem dogodku ENO Dan sajenja drevesa 2018.
Fotografije so na ogled v galeriji.
Majda Rojko
