Program dela vodje šolske prehrane
Šolsko prehrano vodi Mateja Vodenik Pangeršič.
Šolska prehrana je oblika družbene prehrane, ki je pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok ter vpliva na njihovo počutje tako z zdravstvenega kot delovnega vidika. Pravilna prehrana ima za zdravstveno stanje otrok poseben pomen, saj je eden najosnovnejših temeljev za zdrav telesni in duševni razvoj. S prehrano, ki ustreza prehranskim potrebam otrok, pripomoremo k njihovi skladni rasti in dobri psihofizični kondiciji.

V šolskem letu 2019/20 bomo v skrbi za prehrano na šoli in v vrtcu, dali poudarek na zdravem prehranjevanju, s poudarkom na lokalno in sezonsko pridelani hrani. V okviru svojih zmožnosti poskrbimo tudi za dietno prehrano. Dietno prehrano uveljavljajo starši na podlagi potrdila osebnega zdravnika ali zdravnika specialista in s strani stroke predpisanega jedilnika. Za vsako šolsko leto ali spremembo zdravja otroka morajo starši predložiti novo zdravniško potrdilo.

Šolska prehrana je namenjena učencem in delavcem šole. Pripravlja se v šolski kuhinji z upoštevanjem HACCP sistema. Jedilnike za šolsko prehrano pripravlja vodja šolske prehrane. Hrana mora ustrezati biološkim in energetskim psihofizičnim in prehrambenim potrebam in navadam učencev.
Na šoli pripravljamo naslednje obroke: dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico za otrok vrtca ter dietno prehrano po priporočilu zdravnika. Zavedamo se, da šolska prehrana ni po okusu prav vseh otrok, ker je v večjih skupnostih mnogo težje ustrezno prehranjevati posameznega otroka kot v družini, ker imajo otroci različen tek in ker so lahko le v omejenem obsegu upoštevane želje posameznikov. Na osnovi navedenega smo v skladu z Zakonom o šolski prehrani v letnem delovnem načrtu opredelili tudi vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano ter dejavnosti, s katerimi spodbujamo zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.

V okviru navajanja učencev na dobre prehranjevalne navade organiziramo na šoli:

  • Različna predavanja, povezana z uzaveščanjem zdravega načina uživanja hrane;
  • Obeležitev svetovnega dneva hrane in mednarodnega dneva boja proti revščini;
  • Tradicionalni slovenski zajtrk;
  • Z vključitvijo šole v šolsko shemo;
  • S samopostrežno malico na svetovni dan zdravja;
  • S projektom Izboljšamo odnos do hrane.
Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje Dneva slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada RS, in ga obeležujemo tretji petek v novembru. Letos bo to v petek, 15. novembra. Tudi tokrat bomo posebej poudarili pomen zdravega prehranjevanja in zagotavljanja hrane iz lokalnega okolja.

Otroci bodo zajtrkovali črn kruh, med, maslo, domače mleko in jabolko – vse slovenskega porekla.

Dolgoročni cilj projekta je vplivati na izboljšanje odnosa do hrane, njene pridelave, varovanja okolja in zdravja populacije. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je za Slovenijo zagotavljanje prehranske varnosti zelo pomembno. Cilj razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. Lokalna in regionalna samooskrba s hrano ima torej velik pomen, ki se kaže v urejenosti in obdelavi podeželja, izboljšanju zdravja prebivalstva kot posledica uživanja kakovostnejše hrane (višja hranilna vrednost, višja vsebnost vitaminov), varovanju okolja (izognemo se dolgih transportov živil, ki prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže in dodajanju konzervansov živilom), ohranjanju delovnih mest na podeželju.

V šolskem letu 2019/2020 bomo nadaljevali s Šolsko shemo, ki je opredeljena z uredbo in je EU finančna pomoč šolam, vključno s slovenskim sofinanciranjem, za dobavo sadja in zelenjave ter mleka in določenih mlečnih izdelkov.

Šolska shema nam omogoča povečanje uživanja sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih, saj se prehranske navade oblikujejo v otroštvu in jih navaja k spodbujanju zdravih prehranskih navad in uživanju lokalno pridelane hrane. Vrednost pomoči šoli za šolsko sadje in zelenjavo znaša okvirno 6 evrov na učenca v šolskem letu, ter za šolsko mleko in mlečne izdelke največ 4 evre na učenca v šolskem letu. Šole bomo v Šolski shemi izvajale spremljevalne izobraževalne dejavnosti, po načrtu, usmerjene pa bomo v izobraževanje otrok o dobrih prehranskih navadah, lokalnih prehranskih verigah, ekološkem kmetovanju, trajnostni pridelavi ali preprečevanju zavržkov hrane.

Za spremljanje in nadzor je zadolžena Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, izvajalca za vrednotenje učinkov Šolske sheme pa bo predlagalo Ministrstvo za zdravje.

Zakaj sodelujemo pri Šolski shemi:

  1. Ker želimo ozavestiti učence glede pomena uživanja sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov.
  2. Spremeniti odnos do sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov.
  3. Povečati količino zaužitega sadja in zelenjave, ter mleka in mlečnih izdelkov.
  4. Zagotoviti količino pomembnih vitaminov, mineralov in vlaknin v prehrani.
  5. Ponuditi čim več lokalno pridelanega sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov.
Anketa o šolski prehrani za 2018: Povezava na spletno anketo o zadovoljstvu s šolsko prehrano.
(Skupno 366 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost