Sedmošolci smo izkoristili tople oktobrske dni ter v okviru oddelčne skupnosti obiskali gospoda Krambergerja, čebelarja, ki je obenem tudi dedek naše Naje. Gospod Kramberger je bil zelo prijazen in nam je podrobno opisal čebelarsko dejavnost, s katero se sam ukvarja vse življenje. Ogledali smo si čebelnjake, poslušali o življenju in navadah čebel, poskusili pa smo tudi odlične vrste medu, ki ga pridelajo njegove čebele. In kaj smo si o čebelah najbolj zapomnili? Da čebele ne vidijo npr. rdeče barve, vidijo pa rumeno in tudi črno. Tudi to, da trote preženejo iz čebelnjaka, ko jih več ne potrebujejo. Čebele s cvetja in drugih cvetočih rastlin nabirajo pelod, iz katerega potem pridelajo okusen med, ki ga imamo mi tako radi. Najbolj važna v čebelnjaku je matica, vendar pa jo lahko druge čebele tudi ubijejo, če postane šibka in jo nadomestijo z drugo. Čebelarstvo je v Sloveniji zelo pomembna dejavnost, tako za ljudi, kot tudi za ohranjanje narave. Če ne bi bilo čebel, tudi nas ne bi bilo, je povedal gospod Kramberger. Fotografije so na ogled v galeriji.

Mateja Šajhar

(Skupno 70 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost