V torek, 16. 10. 2018, smo obeležili svetovni dan hrane z raznovrstno malico, tako, da si je vsak učenec vzeli tisto, kar ima najraje in toliko, kot bo pojedel. Učenci so pri izbiri svoje malice uživali, vzeli tisto kar imajo radi in pojedli prav vse.
V okviru OPB pa smo pripravili sadna nabodala in zeliščne namaze. Na šolskem dvorišču smo se igrali igro vlog Tržnica. Tako kot Krojaček Hlaček v pravljici, smo tudi mi prodajali za gumbe. Na tržnico smo povabili zaposlene na šoli in starše ob prihodu po otroke. Naše branjevke in branjevci so hitro prodali svoje dobrote, mi pa začudenjem in veseljem opazovali otroke, kako so ob igri uživali in z velikim apetitom jedli sadje in pokušali namaze.

Zapisali vodja prehrane Mateja V. Pangeršič in učiteljica OPB-ja Marija Šebjanič
Nekaj fotografij je v galeriji.

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO. Zato na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE. Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost za razmislek, da se poudari stisko več kot 820 milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu in več kot četrtino svetovnega prebivalstva, ki je prekomerno hranjenih.

Letošnji slogan svetovnega dneva hrane je: Naša dela so naša prihodnost.
V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti oziroma posledične učinke nezdravega življenjskega sloga. Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Zato ima šola pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.

Vsako leto 17. oktobra obeležujemo svetovani dan boja proti revščini. Zelo zanimivi so podatki, da na svetu zavržemo tretjino vse pridelane hrane (Slovenec v povprečju na leto zavrže okrog 73 kg hrane, žal pa te količine iz leta v leto naraščajo). Več zavržene hrane je v mestih kot na podeželju. Na drugi strani pa, kar 8% slovenskih družin si ne more privoščiti kakovostnega obroka niti vsak drugi dan.

RAZMERJE MED ZAVRŽENO HRANO in REVŠČINO je skrb vzbujajoče.

 

(Skupno 75 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost