20160923123331-d6e17f6e-me

Z učenci 3. razreda smo se na lepo sončno jutro, 21. 9., na mednarodni dan miru, podali … Kam? Kaj, mislite? Ja, v učilnico, vendar. 😉 Res je, vendar ta učilnica ni bila na naši šoli, pač pa …

… na kmetiji Vogrin, v Sp. Ivanjcih. Razred smo že drugič (enkrat že v 1. razredu), zamenjali s kmetijo. Seveda smo naše delo skrbno načrtovali. No, tokrat ne toliko jaz, kot učiteljica, pač pa mami in babica … Boste videli, kaj vse so nam pripravile …

Učilnica na kmetiji je zajemala izkustveno učenje ter spoznavanje nečesa novega. 

Da smo se v 4 km oddaljene Sp. Ivanjce podali peš, vam še nismo povedali. Pot je bila zanimiva. Poslušali smo petje ptic, spremljali promet, deklamirali pesmi, si pripovedovali šale, se veliko smejali ter predvsem opazovali. Jeseni se na deželi veliko dogaja. Žetev, siliranje, obiranje grozdja, kače na cesti, vse to smo opazili.

Na kmetiji so nas prijazno sprejele naše gostiteljice. Babica Ana je bila glavna učiteljica. Razložila in pokazala nam je, kako se speče najboljši kruhec, nas vodila v kuharski delavnici, kjer smo naredili kvasenico, pico ter ocvirkovko. Povedala nam je, kako se naredijo smetana jogurt in skuta, ki bodo glavne sestavine naših jedi. Mmmm, vse smo poskusili … Naj vam ker tečejo sline … ker je bilo res vse  takoooo dobrooo … Laurina mamica Janja je bila tista, ki je skrbela za organizacijo celotnega dneva. Predvidela je časovnico, pripravila vse delavnice, bila vodja v delavnici zdravih napitkov ter poskrbela, da si bomo vsi skupaj našo učilnico na kmetiji zapomnili za vse življenje. Simona nas je popeljala med živali ter nam predstavila svoje delo na kmetiji, od jutra do mraka. Bila je tudi vodja delavnice domačih namazov.

Vse nam je bilo všeč, posebej pa stik z živalmi. To je bilo največje in najlepše doživetje. Življenje na kmetiji je res pisano in večplastno. Doživeli smo ga z vsemi čuti.

V šolo smo se vrnili veseli ter srečni, da smo lahko bili del nečesa lepega. Domov smo odnesli tudi vsak svoj kruhec 🙂.

Hvala za čudovite izkušnje.

In hvala gasilcem, da so nas s polnimi želodčki odpeljali nazaj domov.

 

Fotografije
Zapisala: Petra Starovasnik Dumić

(Skupno 32 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost